CASTELMONTE  - STARA GORA 


 

Stara Gora je eno izmed najstarejših krščanskih svetišč v Furlaniji in izročilo pravi, da je nastalo že pred 1500 leti. Posvečeno je Devici Mariji.
Svetišče leži na vrhu hriba na 618 metrov nadmorske višine in je oddaljeno 9 kilometrov od Čedada in 25 od Vidma.
Začetno je bil kraj utrdba starih rimljanov in je nudil zavetišče okolnim prebivalcem pred barbarskimi napadi. Hrib je bil nezavzeten in so ga ljudje začeli častiti kot sveto mesto, ki ga je varovala Devica Marija, katero so ljudje molili za varstvo. Hrib je postal svetišče in cilj številnih romarjev. Septembra 1976 je Furlanijo zadel katastrofalen potres, ki je povzročil več kot 1000 žrtev. Menihi iz svetišča so takrat predložili romanje, da bi se hudo prizadeta pokrajina lahko znova in hitro obnovila. V Furlaniji je postal običaj, da se vsako leto 8 septembra romarji zberejo pod Staro Goro in potem skupaj s škofom, podajo peš vse do svetišča, kjer se zahvalijo Devici Mariji in jo prosijo za zaščito. 

 

Na Staro Goro in Devico Marijo je povezana tudi hecna krajevna legenda. Pripoveduje se, da je enega dneva hudič odločil izzvati Devico Marijo. Kdor bo prvi prišel do Stare Gore iz Čedada bo lahko vladal nad mestom. Devica Marija je sprejela izziv in oba sta poletela s Hudičevega mosta v Čedadu (Ponte del Diavolo) v smeri Stare Gore. Po legendi je Devica Marija dotaknila tla samo enkrat na polovici vzpona v kraju, ki se kliče "Portici". Tukaj se namreč nahaja kamen s čudnimi odtisi. Izziv je dobila Devica Marija, hudič pa se je zaradi obupa propadel v pekel skozi luknjo, ki se kliče “bùse del Diàul”  (Hudičeva luknja). Ta prepad se lahko vidi če dandanes z vrha obližnjega hriba Spich.

Cerkvica sv. je bila izvirno zgrajena med 12. in 13. stoeletjem. Zgradba, ki jo lahko obiščemo danes pa izvira iz začetka 16. stoletja.
Cerkvica čuva zelo pomemben spomin na preteklo neodvisnost Nedičkih dolin. Pod stebriščem cerkvice so se zbirale glave družin Landarske Banke, ki je imela samostojne upravne in sodne oblasti na ozemlju Nediških dolin in ki jih je bila dodelila Banki Beneška Republika na koncu 14. stoletja.

Cerkev so obnovili v 16. stoletju v gotskem stilu slovenski mojstri iz Škofje Loke. Notranjost cerkve je okrasil s prelepimi freskami umetnik Jernej iz Škofje Loke (okoli leta 1530). Ponos cerkve pa je vendarle čudovit zlati oltar iz leta 1689, ki ga je ustvaril rezbar Jernej Vrtav iz Kobarida.

Cerkvica, ki je bila zgrajena leta 1568, hrani v svoji notranjosti zelo lep in bogat leseni oltar. V osrednji niši oltarja se nahaja kip Device Marije z Jezusom, ki sedi na prestolu,  obstrani pa sta dva angela ter sveti Luka, Marko in Miklavž.

Tudi ta majhna cerkvica, izgrajena prvič leta 1454 in potem prenovljena v 16. stoletju zaradi potresov, se lahko ponaša z dragocenimi freskami slikarja Jerneja iz Škofje Loke. Tudi zlati oltar iz 18. stoletja, ki ga je ustvaril Luka Šarf, je pravtoko dragocen in lep. 

Tudi ta cerkev, ki je posvečena sv. Čintonihu, hrani zlati oltar iz 17. stoletja. Posebnost oltarja so stebri v korintskem stilu, ki jih ne najdemo v drugih oltarjih iz iste dobe.