ODKRIVANJE OBIČAJEV NEDIŠKIH DOLIN
Nediške doline so bile vedno meja med slovenskim ozemljem in furlansko nižino in so kot posledica tega posebnega položaja razvile enkratno kulturno identiteto.
Nediške doline so naselili v 7. in 8. stoletju p.n.š. slovanski prebivalci. Zelo dolgo časa pa so ostali politično ločeni od drugih slovanskih prebivalcev zaradi meje, ki je potekala prav tukaj med Beneško Republiko in Habsburškim Cesarstvom. Tako imenovana Benečija (iz besede Benetke, Venezia po italijansko) pa je vendarle ohranila stik s slovensko kulturo in je razvila edinstvene ljudske običaje, ki so jih zaznamovali predvsem poljedelski ciklusi.
Pust v Nediških dolinah ima zelo stare korenine, ko so krajevni prebivalci še sledili poganske
običaje. Tradicionalni pustni sprevodi so se ohranili tudi potem, ko so se prebivalci
pokristjanili, in so ostali skoraj nespremenjeni vse do današnjih dni.
Pust je pravzaprav upodobitev boja med dobrim in zlim, lepim in grdim, mladim in starim.
Maske so namreč razdeljene v "lepe" (ta liepe) in "grde" (ta garde). Pustni sprevod vodi
najznamenitejša maska iz Nediških dolin - "Pust". "Pust" po navadi nosi barvaste obleke
in ima rdeče-črno obarvan obraz. S sabo nosi tudi raztegljiva klešča, s katerim straši ljudi,
in nogavico polna pepela, s katerim umaža ljudi in njihove hiše. Zaradi njegovega čudnega in
bizarnega obnašanja "pust" pravzaprav predstavlja hudiča in ljudje so v preteklosti skozi pustni
sprevod lahko izganjali njihov strah od zla.
Še en zanimiv pustni običaj iz Nediških dolin je tek okoli hiš tako imenovanih "Blumarjev" iz
Čarnega Vrha (Montefosca). Ta tek služi, da bi se dobila dobra naklonjenost narave skozi celo
leto.
Podobno kot pust je tudi "kries" sv. Ivana običaj, ki ima korenine daleč v preteklosti, ko so Nediške doline sledile poganske tradicije. Za keltske in slovanske narode je pomenila noč poletnega solsticija - 23 JUNIJ - zmago svetlobe in luči nad temo in mrakom. To je bil čaroben trenutek, ko je narava nudila cvetje in rastline, ki naj bi imeli posebne moči in s katerimi so prebivalci izdelovali barvaste vence.
Vsako leto se zadnjo nedeljo v juniju uprizori v Špietru zelo stara in očarljiva skupščina v spomin na preteklo upravno in sodno samostojno oblast, ki so jo imele Nediške doline od leta 1300 do leta 1804. V preteklosti so se na teh skupščinah, ki so se klicale Arengo ali Sosednje, zbirali predstavniki iz posameznih krajev v Nediških dolinah. Tukaj so sprejemali odločitve o upravnih in sodnih zadevah. V zameno za to samostojnost so prebivalci Nediških dolin morali varovati in braniti meje Beneške Republike pod katero so spadale do leta 1804. Najpomembnejši trenutek te zgodovinske oživitve in uprizoritve je trenutek odločitve, ko predstavniki zarinijo v tla njihove palice in na ta način pokažejo ali se strinjajo ali ne z odločbo skupščine.